Sveže posekano

Lesene skulpture 2017

V sklopu letošnjega Festivala lesa so nastale tri lesene skulpture, na temo Odsev.

Odsev lahko zaznamo kot materializirano podobo ali kot duhovno stanje nas samih. Artikulira se v načinu proze, poezije, glasbe, giba, dramskega recitala, skulpture, slike, filma, videa, narave, odnosa …
Obstaja v realnem svetu, kot tudi v virtualni resničnosti. Njegov nosilec je materija, misel, vonj, zvok … ali digitalni zapis, kot univerzalni jezik sodobnega časa.
Odseva lahko toploto, hlad, prijetnost, neprijetnost, prijaznost, sovraštvo, taktilnost, haptičnost, fantazijo, repeticijo, modularnost, geometričnost, abstrakcijo, narativnost, pomlad, poletje, jesen zimo, zarjo, neokrnjenost …
S svojo pojavnostjo oblikuje fizični, kibernetični in eterični prostor, kjer lahko v neštetih paradigmah nagovarja kot presežna vrednost ter jih s tem načinom plemeniti in bogati.
Konceptualna zasnova je opredeljena v povezavi: prosto, percepcija (zaznava), artikulirana materija, podobotvorna narativnost.
Prostor (fizični), z vsemi prednostmi in pomanjkljivostmi, subjektu oblikuje življenjske pogoje in obstoj. Odprtost, pretočnost in empatija so lastnosti, ki ustvarjajo zaznavo s katero misel zarisuje, oblikuje praformo. Njena pojavnost kasneje v fizičnem prostoru ustvari podobotvorno narativnost, ki je specifična in lastna vsakemu subjektu na njegov svojstven način.
Avtor: doc. Marko Glavač, akad. kipar

Odsev gozda

Instalacija z naslovom Odsev gozda prikazuje avtoričino osebno doživljanje vibracij gozdnega prostora ter fluidnosti oblik in podob, ki se pojavljajo znotraj njega. V instalaciji je ujeto razmišljanje o kompleksnem ekosistemu, v katerem se prepleta vrsto vezi in vzajemnih vplivov med človekom in naravo. Človek s svojim poseganjem v naravni prostor spreminja podobo gozda, narava pa mu spremenjene podobe vrača nazaj v obliki čudovitih in skoraj nestvarnih odsevov. V lesenem okvirju je ujeta oblika drevesne krošnje, kot bežen odsev okroglih in stožčastih podob, ki breztežno lebdijo nad tlemi. Na videz prosto stoječi vertikalni elementi ustvarjajo formo krošenj le ob določeni perspektivi, kjer se končno pokaže podoba, kot odsev na vodni gladini. Zabrisana in na trenutke neprepoznavna. Variabilnost oblik dopolnjuje naravni element svetlobe, ki preseva skozi odprtine razrezanih vertikal in daje občutek čarobnosti stvarne narave. Ustvarja se dinamično ravnovesje, ki nastaja zaradi vzajemnega delovanja človeka in narave.
20171005 festival lesa foto ifp 016
Foto: Željko Stevanić

Avtorica: Maruša Šulentič
Maruša Šulentič (1970) je po zaključeni srednji naravoslovno matematični šoli v Kočevju, diplomirala na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Zaposlena je na Zavodu za gozdove v Kočevju. Likovno se izpopolnjuje v Likovno izobraževalnem centru LICE, kjer obiskuje različne izobraževalne programe s področja slikarstva, kiparstva in grafike.

Uglasbitev na temo skulpture:
Sebastjan Vukan (kitara, vokal) , Jernej Drobnič (kitara, vokal), Marko Vovk (cajon)
Naslov: Odsev gozda

Pragozd – podoba spomina

Prostorska instalacija z naslovom Pragozd – podoba spomina odstira vpogled v avtoričino razmišljanje in osebno pojmovanje prostora v katerem biva. Kljub nenehnim degradacijam in spremembam v okolju, poskuša v njem najti oprijemljiv segment, v katerem ohranja prvobitnost, hkrati pa mu dodaja pridih sodobnosti. Pragozd prikazuje kot strukturo, ki je ostala nedotaknjena, pa vendar spremenjena v duhu sodobnega časa. Spiralna oblika tako simbolično prikazuje čas, ki je postopoma preoblikoval prostor in za seboj pustil le še sledi prvinske narave. Kosi lesa, ki se prilegajo spiralno zasnovani mreži, nakazujejo na razpadajoče deblo, ki kljub fragmentarnosti še vedno sestavlja zaključeno celoto. Z oblikovanjem poti v notranjosti spirale, avtorica gledalcu omogoča vstop v nedotaknjen prostor in ga postavlja v aktivno vlogo pri soustvarjanju umetniške instalacije. S človeško prisotnostjo ustvarja novo dimenzijo, ki v razpadajočo strukturo vnaša življenje.

20171005 festival lesa foto ifp 020
Foto: Željko Stevanić

Avtorica: Mateja Lunder
Mateja Lunder (1976) je zaključila Srednjo gradbeno, geodetsko in ekonomsko šolo, kasneje pa diplomirala iz psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Likovno se izpopolnjuje v Likovno izobraževalnem centru LICE, kjer obiskuje različne izobraževalne programe s področja slikarstva, kiparstva in grafike.

Uglasbitev na temo skulpture:
Roman Zupančič (kitara, vokal)
Naslov: Rapsodija v mahu

Totem

Instalacija z naslovom Totem odseva družbeno kritično vsebino, ki je plod avtoričinega dojemanja in razumevanja Kočevskega okolja. Družbeni angažiranosti sledi vrsta nedoločenih zgodb in interpretacij, ki se izoblikujejo na podlagi osebnega dojemanja vsakega posameznika. Totem predstavlja izhodišče, ki vodi gledalca v razmišljanje o različnih možnostih interpretacije in ponuja prostor za osebne dotike. Totem, sicer pojmovan kot sveti predmet, po mnenju avtorice predstavlja objekt, ki pripoveduje zgodbo o zapostavljenem mestu. Instalacijo v kateri se prepletajo različne oblike lesenih ploskev, na vrhu zaključuje horizontalno oblikovana dvodelna preklada, ki aludira na bogastvo lesne surovine v tem okolju. Kljub dragocenosti naravne in kulturne dediščine pa Kočevje še vedno ostaja zapostavljeno mesto. Veljavo dobi šele takrat, ko izgubi del sebe. Leseni piedestal, ki podpira instalacijo tako namiguje na izvažanje lesa, s čimer mesto ohranja dostojnost in veljavo v širšem prostoru.
20171005 festival lesa foto ifp 024
Foto: Željko Stevanić

Avtorica: Ana Burger
Ana Burger (1980) je po zaključenem šolanju na Gimnaziji Kočevje, diplomirala iz geologije na Naravoslovno tehniški fakulteti V Ljubljani. Likovno se izpopolnjuje v Likovno izobraževalnem centru LICE, kjer obiskuje različne izobraževalne programe s področja slikarstva, kiparstva in grafike.

Uglasbitev na temo skulpture:
Zoran Bitorajc (vokal), Tadej Repar (kitara, vokal), Roberto Bulešić (cajon, vokal), Maksimiljan Vovk (vokal)
Naslov: Debla

Avtorica opisa skulptur: Ana Pucelj

  • Lesene skulpture 2017

    Lesene skulpture 2017

    V sklopu letošnjega Festivala lesa so nastale tri lesene skulpture, na temo Odsev.

    Odsev lahko zaznamo kot materializirano podobo ali kot duhovno stanje nas samih. Artikulira se v načinu proze, poezije, glasbe, giba, dramskega recitala, skulpture, slike, filma, videa, narave, odnosa …

    Cela novica

  • Nagrajeni stoli 2017

    Nagrajeni stoli 2017

    Letos je, od 6. junija do 8. septembra, v okviru Festivala lesa potekal tretji mednarodni oblikovalski natečaj »(Pra) stol – od ideje do prototipa«. Natečaj je tudi letos potrdil svojo mednadorno noto, saj smo prejeli prijave iz Slovenije, Indije, Irske in Mehike.  
    Žirija Mednarodnega natečaja industrijskega oblikovanja (Pra)stol, je letos presojala v novi sestavi: prof. dr. Janez Suhadolc- častni član, predstavnik organizatorja,Boštjan Majcen/Dile za darile, izr. prof. dr. Jasna Hrovatin/Fakulteta za dizajn, dr. Maja Šuštaršič/Muzej za arhitekturo in dizajn in Matej Feguš/Donar.

    Cela novica

  • Miha Kralj in Tina Antič: Natečaj (Pra)stol je odlična priložnost, da se ideja prelije v izdelek

    Miha Kralj in Tina Antič: Natečaj (Pra)stol je odlična priložnost, da se ideja prelije v izdelek

    Lanska zmagovalca natečaja po izboru skupnosti Opendesk sta odgovorila na nekaj vprašanj o svoji lanski izkušnji sodelovanja na natečaju.

    Cela novica

  • Noel Flannery, lanskoletni zmagovalec, o natečaju Prastol

    Noel Flannery, lanskoletni zmagovalec, o natečaju Prastol

    Festival lesa letos znova prireja natečaj Prastol, svoje vtise z lanskega pa je v kratkem intervjuju strnil eden od zmagovalcev po izboru žirije, Noel Flannery.

    Cela novica

  • V Kočevju uspešno izpeljali 3. Festival lesa

    V Kočevju uspešno izpeljali 3. Festival lesa

    V Kočevju se je 29. novembra zaključil 3. Festival lesa, ki je v mesto sredi gozdov pripeljal številne ugledne goste s področja lesarstva, gozdarstva in oblikovalske stroke.

    Cela novica

  • Predstavitev nominacije UNESCO in obisk Pragozda Krokar

    Predstavitev nominacije UNESCO in obisk Pragozda Krokar

    Slovenija je ena izmed evropskih držav, ki si prizadevajo za vpis starodavnih in prvinskih bukovih gozdov Evrope na UNESCO seznam svetovne dediščine.

    Cela novica